V Vrtcu Borisa Pečeta Maribor smo se odločili, da se ob dnevu vseh čudovitih žensk, 8. marcu in dnevu mučenikov, 10. marcu, spomnimo, in kot pravi naša ravnateljica Mateja Bregant, v našo hišo povabimo vse upokojenke in upokojence našega vrtca. Torej vse, ki so pomagali, da je naš vrtec rastel iz čisto majhnega v to, kar danes stoji pod Piramido. Vrtec poln smeha in včasih solzic, vrtec poln prelepih pesmi, pravljic, rajanja, vrtec v katerega radi prihajajo otroci in se v njega vračajo naši upokojenci. Da je bilo druženje malo bolj razigrano, navihano in seveda prežeto s pesmimi, smo poskrbeli zaposleni. Pozdravila jih je ravnateljica, skupina Lepotec in Zverce pa smo pripravili glasbeni muzikal pravljice, ki jo zelo dobro pozna čisto vsaka vzgojiteljica in vzgojitelj. Pravljica, ki je uspavala že nešteto otrok, ki je bila zaigrana že mnogokrat. Pravljica našega pisatelja Kajetana Koviča, Maček Muri. Bilo je veliko zgodnjih jutranjih vaj, ko je večina še sladko spala, popoldanskih druženj v vrtcu, ampak uspelo je. Muzikal je vse prisotne popeljal med spomini ter jih nasmejal. Naš cilj je bil dosežen. In če povzamemo besede bivše ravnateljice, gospe Štefke Merčnik, so že 40 let nazaj vedeli kaj pomeni dati vrtcu nekaj več, čutiti pripadnost vrtcu. Že takrat so bile aktivne na različnih področjih in povedala je, da je vesela, da mladi kolektiv to nadaljuje. To je korak več, korak naprej, kadar vzgojiteljice in vzgojitelji čutijo pripadnost vrtcu in se skupaj trudimo, da bo to ostal Vrtec z veliko začetnico. Skrbno pripravljen muzikal pa si bodo lahko ogledali tudi otroci našega vrtca, pa še marsikdo drugi.
Otroci iz Mavrične skupine, Sončne dežele in Mojster Miha, smo se skupaj z vzgojitelji odpravili na Mariborsko policijsko postajo v Vošnjakovi ulici. Pred odhodom iz vrtca smo še obnovili cestno prometne predpise in se podali na pot.
Ko smo prispeli, nas je prijazno sprejel rajonski policist, ki nas je odpeljal v notranje prostore. Predstavil nam je dežurno službo in nam razložil, kaj je njihova naloga. Otroke je radovedno povprašal, če vedo, kakšna je oprema policista in jim odgovarjal na njihova vprašanja. Vprašal jih je tudi o prometnih pravilih in kako jih upoštevajo. Bil je zelo zadovoljen z odgovori.
Nato smo se po stopnicah spustili do sobe za pridržanje. Otroci so se posedli na posebne postelje in radovedno prisluhnili, za kakšne namene to sobo uporabljajo. Od tod smo se odpravili v zunanjo garažo, kjer imajo parkirana policijska vozila in motorje.
Pred izhodom iz garaže je bil parkiran policijski kombi, ki ga poznamo pod imenom »Marica«. Otroci so si ga lahko pogledali od znotraj, v skupinah po štiri, pa so se lahko posedli tudi v zadnji del kombija, ki je namenjen za prevoz nepridipravov. Policist je vklopil tudi sirene, ki so bile zelo glasne, vendar so bili otroci kljub temu navdušeni.
Na koncu smo se policistu zahvalili za prijazen sprejem in vse povedano, nato pa nas je ta pospremil do izhoda in nam zaželel varno pot v vrtec.
Komaj smo se poslovili od veselega decembra in že nas je pred vrati čakal veseli februar. Mesec je kratek, a poln dogodivščin in v enoti Košaki smo ga nestrpno pričakovali.
8. februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik – Prešernov dan in dela prost dan. Z otroki smo se pogovarjali o največjem slovenskem pesniku, Francetu Prešernu, poslušali Zdravljico in pogledali državne simbole ter risali Prešernov portret.
Priprave na pust so nam vzele veliko časa. Vsak dan smo ustvarjali, delali dekoracije in se ob tem neizmerno zabavali. Naredili smo polno pisanih verig, ki smo jih izobesili na okna in položili na police, izdelovali smo maske, se oblačili v pustne kostume ter ob tem še hodili na Piramido in v gozd. Do prihoda kurentov smo imeli cel vrtec okrašen. In so prišli, v ponedeljek, 20. 2., kurenti iz Športnega društva Cvetkovci. Pričakali smo jih na igrišču vrtca in se jih zelo razveselili. Pričarali so nam pravo pustno vzdušje. Otroci so lahko občudovali njihove kurentije, se jih dotikali, nekateri so celo imeli s seboj robce iz blaga in jim jih podarili. Vzgojiteljice smo se tudi odločile, da bomo otroke počastile in zato smo spekle miške. Spekli smo jih toliko, da so otroci z njimi popoldan počastili še starše.
PUST – dan norčavosti, zabave in plesa v naši enoti. Zjutraj smo se najprej fotografirali in po tem še posladkali s krofi. Otroci iz skupin Medvedki, Zvezdice Zaspanke in Sapramiške so se skupaj z vzgojiteljicami zbrali na hodniku vrtca, kjer smo pogledali, kako smo namaskirani: pingvini, Spider-Mani, Batmani, princese, čarovnice, Else, gasilci, metuljčice, itd. Sledila je zabava v pustih kostumih in dan v vrtcu je počasi prešel h koncu.
22. februarja smo se »veliki« otroci z avtobusom odpravili v Lutkovno gledališče Maribor. Avtobus nas je odložil na Glavnem trgu, mi pa smo se peš odpravili do gledališča. Šli smo mimo tržnice in si ogledali, kaj nam ponudniki ponujajo v teh mrzlih časih. Predstava z naslovom Drobtine iz mišje doline je bila otrokom zelo všeč in ob njej so se zelo nasmejali. Po koncu predstave smo se spet odpravili nazaj proti avtobusu in ta nas je odpeljal do vrtca.
Zobna preventiva – Obiskala nas je zobna asistentka, ki se je z otroki pogovarjala o ustni higieni, pogledala zobke in otrokom pokazala, kako se zobje pravilno umivajo. Opozorila nas je na to, da so otroci še premajhni, da bi si zobe umivali sami in da morajo starše spomniti, da jim je treba pomagati – zjutraj in zvečer. Zatem smo se razdelili v manjše skupine, vsak je vzel svojo ščetko in odšli smo v umivalnico, kjer so teorijo o umivanju zob preizkusili v praksi. Gospa je otrokom prijazno pomagala umiti zobe in jih vodila, da so bili zobki na koncu lepi, čisti in bleščeči.
Vključeni smo v projekt Naša mala knjižnica in v okviru tega smo pričeli z Bralnim vlakcem. Otroci skoraj vsak dan pridno v vrtec prinašajo knjige in otrokom pripovedujejo vsebino prinesenih knjig. Odvija se prava tekma med skupino Sapramiške in Zvezdice Zaspanke. Le kdo bo na koncu imel daljši vlak?
Otroci iz skupine Medvedki pa so se odločili, da si bodo uredili knjižni kotiček, v katerem bodo z zanimanjem poslušali pripovedovanja vzgojiteljic in v katerega se bodo lahko kadarkoli zatekli, ko bodo potrebovali kakšno minutko zase.
Vzgojitelji se vsako leto še posebej potrudimo otrokom približati pomen in vsebino slovenskih kulturnih praznikov. Le ti se nam zdijo za poznavanje naše kulture izjemno pomembni. Tudi letos smo skrbno načrtovali dejavnosti in izzivali otroško domišljijo k razmisleku o tem, kaj jim beseda kultura pravzaprav pomeni. Otroci iz Modre sobe smo ob 8. februarju tako spoznali našega velikega pesnika in pisatelja Franceta Prešerna, spoznali simbole slovenstva kot so naša himna, naš grb in slovenska zastava, ter tako našli navdih za likovno ustvarjanje.
Ker smo z otroci ugotovili, da je kultura vse okoli nas ne le prazniki, smo se povezali s Krajevno skupnostjo in Knjižnico v Kamnici. Zelo smo ponosni, ker so naše zastave in Franceti Prešerni postavljeni na ogled v Kulturnem domu Kamnica in tako smo tudi sami prispevali k razvoji kulture in postavitvi likovne razstave.
Razstavo si lahko ogledate še vse do meseca aprila.
Otroci Modre sobe, Simona Nerat in Barbara Marčič Lavrič
Otroci vrtca Borisa Pečeta smo si 22. 2. 2023 v Lutkovnem gledališču Maribor ogledali lutkovno predstavo z naslovom Drobtine iz mišje doline. Predstava nas je navdušila tako z izvirnim dramaturškim pristopom, kakor tudi z inovativno in domiselno scensko postavitvijo. Otroci Modre sobe smo v predstavi neizmerno uživali, se vživeli v mišje like, z njimi ploskali, se smejali, ter nekaj ‘drobtinic’ lutkovne predstave poustvarili tudi v vrtcu Kamnica. Že naslednji dan smo si ogledali in prebrali isto imenjsko pesniško zbirko avtorice Anje Štefan. Še posebej so nas navdušile domiselne ilustracije Alenke Sottler katere so postale izhodišče za naše likovno ustvarjanje. Tako so Drobtine iz Mišje doline našle prav posebno mesto tudi v Modri sobi. Želimo si še več takšnih predstav, ki burijo našo domišljijo in nam na prav poseben način odpirajo vrata v svet poezije.
Otroci Modre sobe, Simona Nerat in Barbara Marčič Lavrič
Tako kot se za »peti letni čas« spodobi, je tudi nas v našem vrtcu obiskal čisto pravi kurent. Vendar pa to ni bil tisti strašni kurent, ki ga v tem času srečamo na cesti, ampak zelo prijazen kurent, ki ima za povrh še zelo rad družbo otrok. Tako nas je obiskal v vseh oddelkih vrtca, kjer se nam je prijazno predstavil.
Oblečen je bil v zelo toplo ovčjo kožo, okrog pasu pa je imel velike in hkrati tudi zelo težke kravje zvonce. Na glavi je imel zelo veliko masko, prav tako iz ovčje kože, ki je bila ob straneh okrašena s perjem. Imel je zelo majhne oči, velik nos, kosmate brke, zelo dolg jezik in veliko zob iz belega fižola. Na vrhu maske so mu veselo plapolale papirnate rožice in dolgi pisani trakovi. Na nogah je imel oblečene gamaše rdeče barve, ker prihaja iz okolice Ptuja. V rokah pa je nosil palico, ki ji rečemo ježevka, saj ima na vrhu prave ježeve bodice. Še sreča, da ima ta kurent rad otroke in na ježevki ni imel pravih ježevih bodic, ampak samo imitirane bodice, tako da smo jih lahko pobožali prav vsi. Prav tako nam je dovolil, da smo lahko pozvonili na njegove težke zvonce. Za konec pa smo skupaj še veselo zaplesali in tako s plesom ter zvenenjem zvoncev preganjali zimo iz našega vrtca. V zahvalo za obisk in pomoč pri preganjanju mrzle zime, smo na koncu kurentu na njegovo ježevko pritrdili tudi nekaj robcev iz blaga.
